Po nastanku v jetrih se sečnina zlije v kri (koncentracija v človeškem telesu je med 2,5 in 7,5 mikromola na liter) in se končno izloči z urinom preko ledvic. Majhna količina sečnine se izloči z znojem.
Biologija za sintezo sečnine uporablja ogljikov dioksid, vodo, asparaginsko kislino in amoniak. Presnovna pot, ki spodbuja sintezo sečnine, je anabolizem, imenovan cikel sečnine. Ta proces porabi energijo, vendar je nujen. Ker je amoniak strupen in pogost metabolit, ga je treba odstraniti. Ko jetra sintetizirajo sečnino, potrebujejo N-acetilglutamat kot regulacijo.
Odpadki,-ki vsebujejo dušik, so strupeni in nastajajo s katabolizmom beljakovin in aminokislin
Amino delovanje je proces, v katerem se aminokisline odstranijo. Dušikove-vsebujoče spojine, ki nastanejo s tem postopkom, se v jetrih pretvorijo v sečnino, del-brez dušika pa se pretvori v sladkorje ali maščobe itd.). Večino živih bitij je treba ponovno obdelati. Morski organizmi se običajno izpuščajo neposredno v morsko vodo v obliki amoniaka. Kopenski organizmi pretvorijo amoniak v sečnino ali sečno kislino in jo nato izločijo. Ptice in plazilci običajno izločajo sečno kislino, medtem ko druge živali (kot so sesalci) uporabljajo sečnino. Izjema so vodni paglavci, ki izločajo amoniak, v procesu metamorfoze pa sečnino; Dalmatinci izločajo predvsem sečno kislino, ne sečnine, ker je pokvarjen gen za pretvorbo encima v ciklu sečnine.
Sesalci proizvajajo sečnino kot ciklično reakcijo v jetrih. Ta cikel je bil prvič predlagan leta 1932, izhodišče reakcije pa je bila razgradnja amoniaka. Po razjasnitvi vloge citrulina in argininojantarne kisline v štiridesetih letih 20. stoletja je bila v celoti razumljena. V tem ciklu se amino skupine iz amoniaka in L-asparaginske kisline pretvorijo v sečnino, posredniki pa so L-ornitin, citrulin, L-arginin-jantarna kislina in L-arginin.
Cikel sečnine je glavni način za izločanje dušikovih presnovnih odpadkov pri sesalcih in dvoživkah. Toda enako velja za druge organizme, kot so ptice, nevretenčarji, žuželke, rastline, kvasovke, glive in mikroorganizmi.
Urea je v bistvu odpadek za biologijo, vendar ima še vedno pozitivno vrednost. Na primer, sečnina v ledvičnih tubulih se vnese v ledvično skorjo, da se poveča njena osmotska koncentracija in spodbuja prepustnost vode iz ledvičnih tubulov nazaj v telo za ponovno uporabo.
